Ustavni odbor črnogorske skupščine bo predlagal Nikolo Mugošo za sodnika Ustavnega sodišča. Mugoša uživa podporo tako vladajoče koalicije kot opozicije.

Na seji odbora Skupščine Črne Gore o odgovornosti za škodo v okolju v občini Pljevlja je prišlo do verbalnega spopada med Milutinom Đukanovićem, predsednikom odbora direktorjev Elektroprivrede, in Dritanom Abazovićem, voditeljem GP URA. Abazović je trdil, da bi moralo tožilstvo preiskovati zagon rekonstruirane Termoelektrarne Pljevlja in da bi morali odgovorni nositi kazensko odgovornost. Đukanović je Abazovića označil za 'popolnega norca', Abazović pa je odgovoril, da bo Đukanović 'šel v zapor'.

Klub poslancev DPS v črnogorski skupščini je sporočil, da vladajoča večina ni podprla predloga sprememb Zakona o plačah v javnem sektorju, ki bi medicinskim sestram in tehnikom povišal plače za približno 25 odstotkov. DPS trdi, da je parlamentarna večina preprečila celo razpravo o zakonskem predlogu, katerega edini namen je bil izboljšati položaj srednjega medicinskega kadra.

Črnogorski parlament je z veliko večino glasov sprejel odločitev o napotitvi do dveh pripadnikov Vojske Črne gore v Natovo misijo pomoči Ukrajini. Za je glasovalo 44 poslancev, proti jih je bilo pet, dva pa sta se vzdržala. Ukrajinska ambasada se je zahvalila Črni gori za podporo.

Albanski forum je poslal pismo ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, v katerem opozarja na nujnost zagotavljanja ustrezne politične zastopanosti manjšinskih narodov v Črni gori, še posebej albanske skupnosti. Nik Đeljošaj, ki je pismo podpisal, poudarja, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Opozoril je na evropsko prakso, kjer imajo italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji zagotovljeno zastopstvo, čeprav predstavljata manjši delež prebivalstva kot Albanci v Črni gori. Hkrati se je v EU ponovno odprla razprava o širitvi, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Demokratska stranka socialistov (DPS) je ostro kritizirala črnogorsko tožilstvo zaradi neusvojitve letnega poročila v parlamentu, češ da je s tem tožilstvo popolnoma delegitimirano in da nelegalno preganja politične nasprotnike. Kljub temu analize kažejo, da se obravnava primerov nasilja v družini izboljšuje, vendar pa so še vedno prisotne omejitve zaradi pomanjkanja kadrov in slabše koordinacije. Predsednik Milatović pa je v Herceg Novem poudaril pomen mesta kot branika svobode in poudaril njegovo bogato kulturno dediščino.

V Črni gori je bilo odloženo sojenje Zoran Lazoviću, Milivoju Katniću in Petru Čađenoviću zaradi odsotnosti člana sodnega sveta. Sojenje je preloženo na 6. november. Hkrati je parlamentarni odbor zaslišal vrhovnega državnega tožilca Milorada Markovića, glavnega specialnega tožilca Vladimirja Novovića in tožilko Ano Perović-Vojinović v zvezi s primerom "Telekom". Katnić je medtem povezal spor med Vučićem in Stefanovićem s kriminalnimi klanami.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović je javno izrazil zaskrbljenost zaradi sprejetja Zakona o davku na nepremičnine, ki ga je kljub negativnemu mnenju Ministrstva za finance potrdila Skupščina. Milatović trdi, da je zakon neustaven in škodljiv za državljane, zlasti za kmetovalce. Ob tem je poudaril, da je po vrnitvi zakona v ponovno obravnavo prejel grožnje.

V črnogorski skupščini so poslanci nadaljevali zasedanje, na katerem so razpravljali o predlogu zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB) in o predlogu zakona o dopolnitvah zakona o zaščiti kulturnih dobrin. Seja se je začela ob 9. uri.

Skupščina Črne Gore je z večino glasov potrdila predlog Administrativnega odbora, da Marijana Camović Veličković, Janko Ljumović in Nikola Tatar postanejo člani Sveta Radio-televizije Črne Gore (RTCG). Hkrati ni podprla predloga za imenovanje Dragoljuba Duška Vukovića in Nika Martinovića v Svet Agencije za avdiovizualne medijske storitve (AMU), saj je bila večina poslancev vzdržana. Evropska komisija je v nedavnem dokumentu poudarila nujnost imenovanja novih članov Sveta AMU za njegovo polno delovanje.

Vasilije Čarapić, kopredsedujoči Odbora za celovito volilno reformo in vodja poslanske skupine Gibanja Evropa zdaj (PES), je poudaril, da je današnje glasovanje v Skupščini pokazatelj potenciala črnogorske družbe, ko se združi okoli evropske prihodnosti in demokratizacije države. Po njegovem mnenju je to odraz proevropskega "DA". Tudi Ivanović je v omrežju X izrazil pozitivno mnenje, češ da objedinjanje volitev v enem dnevu sprošča politične okoliščine in usmerja pozornost na odločitve z realnim pomenom. Poudaril je pomen enotne politične podpore ključnim reformam v zaključni fazi pristopnih pogajanj z EU.

Potem ko je Skupščina Črne Gore sprejela volilno reformo, je minister za zunanje zadeve in predsednik Bošnjaške stranke, Ervin Ibrahimović, izrazil zadovoljstvo. Po njegovem mnenju je dogovor o reformi ključna zmaga, ki državi omogoča premagovanje osebnih in partijskih interesov v korist skupnega dobra. Ibrahimović je poudaril, da so tovrstne zmage pomembne na poti do "velike zgodovinske zmage" leta 2028, ter se zahvalil vsem, ki so prispevali k uspehu, ob tem pa napovedal vključitev Črne Gore v Evropsko unijo.

Zveza občin Črne Gore je skupščini in vladi predlagala vrsto amandmajev k Predlogu zakona o legalizaciji nelegalno zgrajenih objektov. Glavni cilj je, da bi postopek legalizacije postal pravičnejši, učinkovitejši in bolj vzdržen na lokalni ravni. Zveza opozarja, da bi zakon v predlagani obliki naložil lokalnim samoupravam nepotrebne nove obveznosti, zlasti glede ustanavljanja komisij za pregled nelegalnih objektov, saj to nalogo že opravlja geodetska inšpekcija.

Predsednik Skupščine Črne Gore, Andrija Mandić, je zanikal kakršno koli vpletenost v dogodke v Budvi, povezane s pretepanjem Nikole Jovanovića, in ostro obsodil uporabo sile. Mandić je zahteval javno objavo videoposnetkov pretepa med Jovanovićem in bratoma Mitrović. Milatović je medtem objavil fotografijo z neuradnega srečanja z Jovanovićem in Grgurovićem, kar je opisal kot "bratski pogovor", vendar podrobnosti niso bile razkrite.

Silvana Koh Merin, predsednica Žena političnih liderk (WPL), je obsodila napad na podpredsednico Skupščine Črne Gore, Zdenko Popović. Kot je bilo pojasnjeno, je bila Popovićeva žrtev žalitev in groženj s strani drugega poslanca med plenarnim zasedanjem, kar je zahtevalo posredovanje varnostnikov. Merinova je izrazila potrebo po policijski zaščiti za Zdenko Popović, saj je bil incident usmerjen proti eni najvišje rangiranih političark v Črni Gori.

Mihailo Anđušić, politični direktor DPS-a in poslanec v črnogorski skupščini, je izjavil, da je država na kolenih po vseh vprašanjih. Poudaril je, da sta se v Podgorici v nekaj dneh zgodila dva umora na očeh državljanov.

Sonja Popović, tiskovna predstavnica in poslanka Demokratske partije socialistov (DPS) v črnogorski skupščini, je poudarila, da so varnostne razmere v državi slabše kot kdaj koli prej. Vprašala je, kaj se mora še zgoditi, da bosta minister Danilo Šaranović in podpredsednik vlade za varnost Aleksa Bečić prevzela odgovornost in odstopila.

Vlada Črne Gore je na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo sprejela zakon o ustanovitvi agencije za plačila, kar predstavlja ključen korak za zaprtje poglavja 11 pri pristopnih pogajanjih z EU. Minister Ivanović se je srečal s predstavniki združenja španskih podjetij, kjer so prepoznali velik potencial za krepitev gospodarskega sodelovanja in podrobneje spoznali gospodarska gibanja in razvojne načrte Črne Gore. Medtem je mesto Leskovac razpisalo subvencije za kmetovalce v višini 80 milijonov dinarjev, namenjene spodbujanju razvoja kmetijske proizvodnje, medtem ko je EU izrazila močno podporo Skupščini Črne Gore pri evropskih integracijah.

V Črni gori so aretirali Arijana Rečkovića, osumljenega umora Igorja Nedovića v Stari Varoši. Župan Cetinja, Đurašković, je obsodil napad na Jovanovića, označil ga za škandaloznega in poudaril, da takšna Črna gora ni primerna niti za najmanj razvite afriške države, kaj šele za EU. Adžić je dodal, da je Črna gora moralno in varnostno propadla, zato mora vlada pasti, saj pričakuje le tišino in ne hvalisanja, ki žalijo žrtve. V Loznici so obeležili obletnico umora policista Nikole Krsmanovića.

V Skupščini Črne Gore so se nadaljevale razprave o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih zborovanjih in javnih prireditvah. Poslanec Čarapić je poudaril, da cilj ni prepoved protestov, temveč uvedba reda, medtem ko je poslanec Nikolić predlog označil za neustavnega. Dragović je dodal, da so rešitve skladne s sodbami Evropskega sodišča in da določanje lokacije ni absolutno pravo. Opozorjeno je bilo, da organizacija demonstracij, ki pretirano ovirajo običajno življenje, ne uživa zaščite. Spremembe, ki uvajajo strožje kazni in prepoved protestov na ključnih prometnicah, so bile že deležne protestov Nevladnih organizacij in Novega DSS Leskovac, ki so opozarjali na "drakonsko prepoved protestov na cestah" in izrazili nasprotovanje Prajd karavanu v Leskovcu.